Kakovost življenja
Problemi, ki jih zaznavamo na področju kakovosti življenja
- Nekakovostno preživljanje prostega časa;
- Premalo družabnega življenja;
- Pomanjkanje ponudbe izpopolnjenih oddihov in pristnih doživetij, ki izhajajo iz tradicije in lokalnih posebnosti;
- Pomanjkanje turističnih produktov, ki so v tesnem stiku z naravo, zdravjem in dobrim počutjem ter čustveno vrednostjo;
- Premajhna aktivnost posameznika za zdravo življenje;
- Prevelika količina odpadkov;
- Premajhna samooskrba v širšem pomenu besede;
- Premajhna aktivnost za ohranjanje narave in trajnostni razvoj.
V zavodu LEpi CAjti želimo prispevati k izboljšanju kakovosti življenja. Našo priložnost vidimo v manjših korakih, ki vodijo k pozitivnim spremembam zgoraj navedenih problemov predvsem na območju Goriške regije. Ljudem želimo ponuditi spremembo, ki bo omogočila lepše, kakovostnejše življenje njim kot tudi prihodnjim rodovom.
Nefinančni dejavniki kakovosti življenja
Prosti čas, družabno življenje
Eden izmed dejavnikov kakovosti življenja posameznika je prosti čas. Gre namreč za to, da lahko njegovo smiselno preživljanje omili ali celo prepreči marsikatere fizične in psihične težave. Zato ni vseeno, kako ga preživljamo. Prosti čas ni zapolnjen z zaposlitvenimi, izobraževalnimi in drugimi vsakodnevnimi obveznosti, ampak pomeni razbremenitev in možnost svobodne izbire med različnimi dejavnostmi, kot so počitek, razvedrilo, različne oblike druženja ali neformalnega izobraževanja.
Turizem
Turizem zajema razne oblike potovanj, ki nudijo posamezniku možnost za pobeg iz vsakodnevnega življenja, za spoznavanje nečesa novega, za počitek, rekreacijo, druženje. Slovenija je dežela s čudovito neokrnjeno naravo, ki jo vse bolj cenimo domačini in turisti. Naravne danosti predstavljajo predpogoj za razvoj zelenega, odgovornega turizma.
Naš slog in način življenja narekujejo vedno nove potrebe, kot so potrebe po varnosti, več krajših, a izpopolnjenih oddihih, optimizaciji časa na potovanjih. Naraščanje zavesti o zdravju in zdravemu načinu življenja spodbuja povpraševanje po aktivnih in doživetih počitnicah, neokrnjeni naravi in do okolja odgovornih destinacijah. Povečalo se je povpraševanje po destinacijh, kjer bodo narava in ljudlje odigrali glavno vlogo.
Zadovoljstvo z življenjem in zdravje
Kakovost življenja je povezana z občutkom zadovoljstva z lastnim življenjem. Visok življenjski standard ne pomeni nujno tudi visoke ravni kakovosti življenja. Zdravje je splošna vrednota in ključni dejavnik za produktivno in kakovostno življenje slehernega posameznika in skupnosti kot celote.
Delovni čas
Na posameznikovo blaginjo močno vpliva tudi zadovoljstvo z zaposlitvijo, predvsem kot iskanje ravnotežja med poklicnim in zasebnim življenjem. Čezmerna zaposlenost in neurejen delovni čas slabo vplivata na posameznikovo zdravje. K temu gre dodati, da večina odraslih prinaša iz službe v svoj dom slabo voljo in skrbi. Pogosto preživijo dlje časa v službi kot s svojo družino.
Vseživljenjsko učenje
Je proces, ki zajema vse oblike učenja, formalno in neformalno izobraževanje, naključno ali priložnostno učenje. Poteka v različnih učnih okoliščinah, od rojstva prek zgodnjega otroštva in odraslosti do konca življenja, s ciljem, da posameznik izboljša svoje znanje in spretnosti. Izobrazba je pomemben dejavnik posameznikove blaginje in njegove uspešnosti. Raziskave kažejo, da bolj izobraženi posamezniki živijo dlje in imajo manj zdravstvenih težav.
Varnost, občutek varnosti, kriminaliteta
Občutek varnosti je ključni dejavnik posameznikove blaginje. V tem delu je poudarjena predvsem varnost v cestnem prometu, osebna varnost in varnost pri uporabi interneta. Pomembno je, da o tem govorimo in tako posredno ozaveščamo žrtve in tudi storilce.
Okolje
Posamezniki s svojimi vsakodnevnimi odločitvami o tem, katere proizvode in storitve bodo kupili, kako jih bodo uporabili, kje in kako bodo živeli in delali, kako bodo izkoristili prosti čas, kako bodo potovali ipd., vplivajo na okolje. Glavni okoljski dejavniki, zaradi katerih smo zaskrbljeni, so onesnaženost voda, povečane količine odpadkov in onesnaženost zraka.
Da se človek resnično vrača k naravi, kaže tudi dejstvo, da se veča delež ločeno zbranih odpadkov, delež kmetijskih zemljišč v uporabi z ekološko pridelavo, delež prebivalstva, priključenega na čistilne naprave, vpeljevanje kazalnikov zelene rasti, ipd.